Obstaja več razlogov, zakaj je Shakespeare morda ustvaril Romea in Julijo:
1. Kulturni pomen: V renesansi so bile priljubljene teme tragedije, ki raziskujejo ljubezen, prepovedana razmerja in konflikte med družinami. Shakespeare je črpal navdih iz obstoječih italijanskih zgodb, kot je »Tragična zgodovina Romeja in Julije« Arthurja Brooka (1562), ki je bil angleški prevod prejšnje italijanske novele. S prilagoditvijo teh zgodb je Shakespeare posegel v kulturne interese in preference svojega občinstva.
2. Raziskovanje človeških čustev: Shakespearove igre se pogosto poglabljajo v zapletenost človeške narave in čustev. Romeo in Julija sta mu omogočila, da je raziskal intenzivnost in zajedajočo naravo ljubezni, konflikt med strastjo in razumom ter posledice prenagljenih odločitev, ki jih vodijo čustva.
3. Tragedija in usoda: Shakespearove tragedije pogosto raziskujejo koncept usode in neizogiben propad likov zaradi njihovih dejanj ali okoliščin. Romeo in Julija nista nobena izjema, saj zvezdniška zaljubljenca postaneta žrtev usode, družbenih pritiskov in spora med svojima družinama.
4. Kritika družbenih norm: Skozi igro Shakespeare odpira vprašanja o družbenih normah, družinskem rivalstvu in vplivu zunanjih sil na življenja posameznikov. Konflikt med Montaguejevimi in Capuletovi poudarja uničujoče posledice tovrstnih konfliktov in spodbuja kritično razmišljanje o negativnem vplivu družbenih pričakovanj.
5. Literarna odličnost: Shakespeare je znan po svojem mojstrstvu jezika, poetičnem sijaju in spretnosti pri ustvarjanju nepozabnih likov. Romeo in Julija razkrivata svoj literarni genij z uporabo čudovitega in liričnega jezika, da preneseta čustva likov in povzdigneta dramatičen učinek zgodbe.
Pomembno je omeniti, da čeprav ti razlogi ponujajo vpogled v možne motive za ustvarjanje Romea in Julije, Shakespearovi natančni nameni in motivacija ostajajo predmet nenehnih znanstvenih študij in interpretacij.