- Hinirana nedolžnost: Lady Macbeth se po umoru pred drugimi gosti, ki se udeležijo pogostitve, obnaša nedolžna in umirjena. Hrup, ki ga sliši Macbeth, hitro zavrne kot domišljijo in vse spodbudi, naj še naprej uživajo v dogodku.
- Prelaganje krivde: Ko Macbetha preplavi občutek krivde in začne halucinirati o Banquovem duhu, skuša Lady Macbeth zmanjšati pomen teh nadnaravnih dogodkov. Zmanjšuje njihov pomen in predlaga, da bi se Macbeth moral obnašati kot močan in umirjen kralj, namesto da pusti, da te iluzije vplivajo nanj.
- Nadzor videza: Lady Macbeth skrbno ohranja videz in preprečuje, da bi sum padel na Macbetha ali njih same. Služabnikom naroči, naj počistijo dokaze o umoru, in poskrbi, da je v gradu vse normalno in mirno. Lady Macbeth nadzoruje ne samo svoje vedenje, ampak tudi Macbethovo, pri čemer skrbno upravlja njihovo čustveno izražanje pred drugimi.
- Zavrnitev Macbethovih strahov: Medtem ko Macbetha razjeda občutek krivde, Lady Macbeth sprva poskuša racionalizirati njegovo vedenje in ga pomiriti. Njegove skrbi zavrača kot zgolj halucinacije in blodnje ter trdi, da so bila njihova dejanja nujna in da bo vse v redu. Medtem ko je sprva uspešno pomirila Macbetha, njena prizadevanja sčasoma niso uspela, saj se njegovo duševno stanje poslabša.
Kljub poskusom Lady Macbeth, da bi zakrila Macbetha, ju njuna krivda sčasoma premaga, kar vodi v njun tragični propad.