- Umor: Številni liki v Shakespearovih dramah so umorjeni, bodisi s strani drugih likov bodisi oni sami. Nekateri pomembni primeri vključujejo umor Julija Cezarja, ki ga je izvedla skupina senatorjev, umor kralja Hamleta, ki ga je ubil njegov brat Klavdij, in umor Othella, ki ga je izvedel Iago.
- Samomor: Samomor je tudi pogost vzrok smrti v Shakespearovih dramah. Nekateri liki, kot sta Romeo in Julija, naredijo samomor iz ljubezni, medtem ko drugi, kot je Brut, naredijo samomor iz občutka krivde ali obupa.
- Bitka: Veliko likov v Shakespearovih dramah umre v bitki. Nekatere najbolj znane bitke v Shakespearovih dramah vključujejo bitko pri Bosworth Fieldu v Richardu III., bitko pri Agincourtu v Henriku V. in bitko pri Filipih v Juliju Cezarju.
- Zastrupitev: Zastrupitev je še en pogost vzrok smrti v Shakespearovih igrah. Nekateri liki, kot je Kleopatra, uporabijo strup, da se ubijejo, medtem ko druge, kot je Hamlet, zastrupijo drugi.
- Bolezen: Bolezen je tudi v Shakespearovih dramah glavni morilec. Nekateri liki, kot je valižanski princ v Henriku IV., 1. del, umrejo zaradi naravnih vzrokov, medtem ko drugi, kot je francoski kralj v Kralju Learu, umrejo zaradi kuge.
Smrti v Shakespearovih igrah se pogosto uporabljajo za ustvarjanje dramatične napetosti in za raziskovanje tem, kot so ljubezen, izguba, maščevanje in čast. Prav tako odražajo družbeni in zgodovinski kontekst časa, v katerega so postavljene igre.