Fantje igralci so bili usposobljeni za prepričljivo igranje ženskih likov. Pogosto so leta porabili za izpopolnjevanje svojih glasov, gibov in manir, da bi bili njihovi nastopi čim bolj realistični. Čeprav se ta praksa sodobnemu občinstvu morda zdi nenavadna, je bila v Shakespearovem času splošno sprejeta in cenjena. Pravzaprav so nekateri dečki igralci postali slavni igralci in pridobili veliko slavo zaradi svoje sposobnosti upodabljanja ženskih likov.
Izbira dečkov igralcev je vplivala tudi na način pisanja in upodobitve ženskih likov v Shakespearovih igrah. Shakespeare je pogosto pisal zapletene in večplastne ženske like, vendar so bile še vedno omejene z omejitvami, ki jih je nalagal njihov spol. Na primer, od ženskih likov se je pogosto pričakovalo, da bodo krepostne, skromne in pokorne. Predstave pogosto raziskujejo izzive, s katerimi se soočajo ženske v družbi, v kateri prevladujejo moški, in konflikte, ki so nastali med njihovimi osebnimi željami in družbenimi pričakovanji. Kljub tem omejitvam Shakespearovi ženski liki izkazujejo vrsto čustev, inteligence in delovanja, kar poudarja njegovo mojstrstvo pri ustvarjanju zapletenih in prepričljivih likov.
Čeprav se praksa uporabe fantov igralcev za ženske vloge v Shakespearovih igrah morda zdi nenavadna po današnjih standardih, je bila to pomemben vidik gledališke kulture tistega časa. Vplivalo je na način pisanja, uprizarjanja in dojemanja ženskih likov s strani občinstva ter dodalo edinstveno dimenzijo gledališki izkušnji Shakespearovih dram.