1. Okrepljeni izrazi :Zaradi velikosti grškega gledališča je občinstvo pogosto težko videlo obrazne izraze igralcev. Maske so te izraze pretiravale, tako da so bili vidni iz vseh delov gledališča.
2. Razlikovanje znakov :Maske so pomagale razlikovati med različnimi liki, kar je bilo še posebej pomembno, ker so igralci v eni predstavi pogosto igrali več vlog.
3. Identifikacija znakov :Maske so občinstvu dale vizualne namige o starosti, družbenem statusu, spolu in čustvenem stanju lika.
4. Prikaz spola :V stari Grčiji ženskam ni bilo dovoljeno nastopati na odru, zato so moški igralci nosili maske, da bi upodobili ženske like.
5. Simbolizem :Maske so pogosto uporabljali za izražanje abstraktnih idej ali nadnaravnih bitij, kot so bogovi ali boginje.
6. Akustika :Maske so imele vgrajene resonatorje, ki so ojačali glasove igralcev in tako zagotovili, da so bili slišani po celotnem gledališču.
7. Učinek poenotenja :Nošenje mask je med igralci ustvarilo občutek uniformnosti in anonimnosti, poudarek pa je prestavil s posameznih nastopajočih na kolektivno pripovedovanje.
Uporaba mask v grškem gledališču je bila sestavni del gledališke izkušnje, saj je omogočala večji dramski izraz, razvoj likov in sodelovanje občinstva.