1. Theatron (sedenje za občinstvo):Občinstvo je sedelo v polkrožnem ali podkvastem sedežnem prostoru, imenovanem theatron. Sedeži so bili razporejeni v nadstropjih, ki so se dvigali od orkestra do vrha, kar je zagotavljalo odlično vidljivost odra.
2. Orkester (prostor za predstave):Orkester je bil okrogel ali pravokoten prostor v središču gledališča. Služil je kot prostor za nastope igralcev, glasbenikov in zbora.
3. Skene (stavba odra):Skene je bila stavba, ki se je nahajala na zadnji strani orkestra. Zagotavljala je ozadje in kuliso za predstave ter igralce v garderobah.
4. Proskene (prednji del odra):Proskene je bila ploščad, ki se je nahajala pred skeno. Služila je kot primarni igralni prostor in je bila dvignjena nad raven orkestra.
5. Parodos (stranski vhodi):Parodoji so bili dva prehoda na obeh straneh orkestra, ki sta igralcem in zboru omogočala vstop na oder in izstop iz njega.
6. Timel (oltar):V nekaterih gledališčih je bil v središče orkestra postavljen oltar, posvečen Dionizu, grškemu bogu gledališča in vina.
7. Deus ex Machina (Žerjav):gledališča so občasno uporabljala žerjavu podobno napravo, imenovano deus ex machina. Uporabljali so ga za spuščanje igralcev ali rekvizitov na oder, kar je ustvarilo dramatičen učinek ali občutek božjega posredovanja.
8. Odrski okraski:Gledališča so uporabljala različne odrske dekoracije, kot so naslikane kulise, premični rekviziti in kostumi za izboljšanje predstav.
9. Akustika:Grška gledališča so imela odlično akustiko, ki je omogočala, da so se glasovi igralcev jasno slišali po celotnem sedežnem prostoru. To je bilo doseženo s skrbnim načrtovanjem in konstrukcijo struktur, pri čemer so izkoriščali naravne principe ojačanja.
10. Zmogljivost:Grška gledališča so bila velika, z zmogljivostmi od nekaj tisoč do več kot 15.000 gledalcev, zaradi česar so bila pomembna kulturna in družbena središča v starogrških mestih.