1. Kostumi :Kostumi, ki so jih nosili igralci, so pogosto nakazovali njihov socialni status, poklic in lokacijo. Na primer, vojak bi nosil vojaška oblačila, kralj ali kraljica bi nosila kraljevska oblačila, suženj pa bi nosil preprosta oblačila.
2. Rekviziti :Igralci so z rekviziti predstavljali vsakdanje predmete in lokacije. Na primer, miza in stoli lahko predstavljajo jedilnico, postelja lahko predstavlja spalnico, meč pa lahko predstavlja prizor bitke.
3. Ozadja :Ozadja so bila včasih uporabljena za ustvarjanje iluzije določenega okolja. Na primer, naslikano ozadje gozda lahko uporabite za prizor, ki se dogaja v gozdu.
4. Pokrajina :Uporaba kulis je bila v starogrškem gledališču omejena. Vendar lahko igralci včasih uporabijo naravne elemente, kot so drevesa ali skale, da ustvarijo občutek kraja.
5. Razsvetljava :Osvetlitev je bila uporabljena za ustvarjanje vzdušja in poudarjanje pomembnih trenutkov v predstavi. Na primer, močno svetlobo lahko uporabimo za nakazovanje prihoda boga ali boginje, medtem ko lahko temno svetlobo uporabimo za ustvarjanje občutka skrivnosti.
6. Mime :Igralci so z mimiko predstavljali dejanja in lokacije, ki jih ni bilo na odru. Na primer, igralec lahko oponaša dejanje jahanja konja ali plezanja na goro.
7. Zvočni učinki :Zvočni učinki so bili uporabljeni za ustvarjanje atmosfere in izboljšanje dogajanja v predstavi. Na primer, gong bi lahko uporabili za signalizacijo začetka bitke ali pa bi lahko trobento uporabili za naznanitev prihoda kralja ali kraljice.
Z uporabo teh tehnik so grški igralci in dramatiki lahko ustvarili živahen in nepozaben občutek kraja brez uporabe dovršenih scenografij. To jim je omogočilo, da so se osredotočili na zgodbo in like ter pritegnili domišljijo občinstva.