1. Vzpon trgovskega razreda: V renesansi se je močno povečal trgovski razred, ki je imel sredstva za podporo in pokroviteljstvo umetnosti. Ti bogati trgovci so postali pokrovitelji gledaliških družb in naročili pisanje in izvedbo novih iger.
2. Kulturna izmenjava: Renesansa je bila obdobje kulturne izmenjave med različnimi deli Evrope. To je pripeljalo do kroženja novih idej, zgodb in umetniških vplivov, ki so obogatili gledališke produkcije in jih naredili privlačnejše za raznoliko občinstvo.
3. Zanimanje za klasično literaturo: V renesansi se je ponovno pojavilo zanimanje za klasično grško in rimsko literaturo. Številne igre iz teh obdobij so bile prirejene in uprizorjene ter občinstvu predstavile nove oblike drame in tehnike pripovedovanja zgodb.
4. Tehnološki napredek: Renesansa je bila priča številnim tehnološkim napredkom, ki so izboljšali gledališke predstave. Te so vključevale izboljšave odrskih strojev, razsvetljave in posebnih učinkov, zaradi česar so bile igre vizualno privlačnejše in poglobljene.
5. Dostopnost: Za razliko od drugih oblik umetnosti, ki so zahtevale pismenost ali določeno stopnjo izobrazbe, je bilo gledališče dostopno ljudem iz različnih okolij in stopenj pismenosti. Zaradi tega je postala priljubljena oblika zabave za množice.
6. Državljanska funkcija: Gledališče je v renesančnih mestih igralo pomembno meščansko funkcijo. Videli so ga kot način izobraževanja, zabave in obveščanja državljanov o pomembnih družbenih, političnih in verskih vprašanjih. Igre so pogosto odražale skrbi in težnje skupnosti ter služile kot sredstvo družbenega komentarja.