Vendar pa se po prejemu prerokbe od čarovnic Macbethov značaj začne spreminjati. Postaja vse bolj ambiciozen in vodi ga želja po moči. Pripravljen je zagrešiti dejanja nasilja in izdaje, da bi dosegel svoje cilje. Macbeth postane tiranski in neusmiljen, njegova dejanja pa ne uničujejo le njega samega, ampak tudi življenja ljudi okoli njega.
Eden od odločilnih vidikov Macbethovega značaja sta njegova krivda in obžalovanje. Po umoru Duncana ga prevzameta občutek krivde in groze. Doživlja nočne strahove, halucinacije in druge znake čustvene in psihične stiske. Macbethovi notranji boji odražajo notranji konflikt med njegovo željo po moči in njegovim zavedanjem, da je to, kar je storil, moralno napačno.
Kljub svoji krutosti in neusmiljenosti je Macbeth prikazan tudi kot naklonjen lik. Muči ga krivda in zaveda se strašnih posledic svojih dejanj. Včasih izrazi obžalovanje in željo, da bi se osvobodil bremena svojih dejanj. Ta kompleksnost dodaja globino njegovemu značaju in ga naredi več kot le enodimenzionalnega negativca.
Skratka, Macbeth je psihološko kompleksen in dobro razvit lik, katerega preobrazba iz zvestega bojevnika v pokvarjenega tirana je osrednjega pomena za teme in zaplet predstave. Njegov sestop v temo in njegov boj z občutkom krivde odražata uničujočo moč ambicij in pohlepa ter pustita trajen pečat na občinstvu.