Prvič, v družbi so se dogajale številne spremembe, ki so ustvarile večje povpraševanje po zabavi. Te spremembe so vključevale rast mest in vzpon trgovskega razreda. Vse več ljudi je začelo imeti prosti čas in denar za zabavo. Poleg tega sta se z vzponom krščanstva in zatonom rimskega imperija moč in vpliv Cerkve povečala. Cerkev je uporabljala gledališče kot način za širjenje svojih verskih sporočil in morale, kar je bila glavna gonilna sila za rast gledališča v srednjem veku.
Drugič, prišlo je tudi do številnih tehnoloških napredkov, ki so naredili gledališče bolj možno in popularnejše. Ta napredek je vključeval razvoj odra, gledališke zgradbe in premične scene. Oder je omogočal, da so bili nastopajoči dvignjeni nad publiko, zaradi česar so bili bolje vidni in slišani. Gledališka stavba je zagotovila namenski prostor za predstave, zaradi česar so bile bolj dostopne javnosti. Premična scenografija je omogočala hitro in enostavno ustvarjanje različnih scen, kar je naredilo predstave pestrejše in zanimivejše.
Končno je v srednjem veku naraščalo zanimanje za umetnost in učenje. To zanimanje se je odražalo v razvoju novih oblik gledališča, kot so misterijske igre, moralne igre in farse. Misterijske igre so temeljile na zgodbah iz Svetega pisma, moralne igre pa so bile alegorične zgodbe, ki so poučevale moralne nauke. Farse so bile komedije, ki so pogosto satirizirale družbene in politične razmere tistega časa.
Vsi ti dejavniki so prispevali k rasti in priljubljenosti srednjeveškega gledališča ter na koncu pripeljali do razcveta umetniške oblike v srednjem veku.