Ta dogodek sproži vse nadaljnje dogodke v romanu:
* Zavrnitev in zapuščenost pošasti: Pošast je zgrožena nad lastnim videzom in beži pred svojim stvarnikom, zaradi česar se Frankenstein počuti globoko odgovornega in obžalujočega.
* Iskanje pošasti za razumevanje in sprejemanje: Pošast, izolirana in osamljena, želi spoznati svet in najti mesto v njem, kar ga vodi v nasilje in tragedijo.
* Iskanje pošasti po maščevanju: Zaradi zavrnitve in smrti tistih, za katere skrbi, se pošast želi maščevati svojemu stvarniku in tistim, ki jih ima za odgovorne za svojo bedo.
* Frankensteinovi obupani poskusi nadzora nad svojim ustvarjanjem: Frankensteina razjedata njegova krivda in strah ter obupano poskuša uničiti pošast in preprečiti nadaljnjo tragedijo.
Ustvarjanje pošasti ni samo znanstveni eksperiment, ki je šel narobe, ampak globoko etično in filozofsko raziskovanje tem, kot so:
* Meje znanstvenih ambicij: Frankensteinova nadutost vodi do katastrofalnih posledic, poudarja nevarnost nenadzorovanih ambicij in pomembnost upoštevanja etičnih posledic znanstvenega udejstvovanja.
* Narava človeštva: Pošastno iskanje razumevanja prisili bralce, da razmislijo, kaj pomeni biti človek in ali je človečnost prirojena ali priučena.
* Pomen sočutja in sprejemanja: Roman poudarja potrebo po empatiji in sočutju, zlasti do tistih, ki so drugačni ali dojeti kot pošastni.
Čeprav je roman mnogodogoden, je nastanek pošasti nedvomno najpomembnejši, saj sproži vse nadaljnje dogodke in razišče osrednje teme zgodbe.