* Smrt njegovega očeta: Hamlet globoko žali izgubo očeta kralja Hamleta, ki ga je občudoval in ljubil. Očetova smrt je globoka osebna izguba in udarec v naravni red stvari. Čuti občutek izdaje in krivice.
* Ponovno poročanje njegove matere: Hamleta moti hitra poroka njegove matere Gertrude s stricem Claudiusom, ki postane novi kralj. To je videti kot kršitev družbenih in družinskih norm ter izdajo očetovega spomina. Počuti se zapuščeno in zamenjano.
* Claudijeva zaznana uzurpacija: Hamlet verjame, da se Claudius ni samo lotil prestola, ampak tudi ljubezni njegove matere, kar je še povečalo svoje občutke jeze in krivice. Čuti občutek odgovornosti, da se maščeva očetovi smrti in povrne red kraljestvu.
* Ghostovo razodetje: Hamletovo srečanje z očetovim duhom, ki razkrije, da ga je Claudius umoril, pošlje Hamleta, ki se je spirala globlje v obupu in bes. Znanje o očetovem umoru dodaja plast zapletenosti njegovi žalosti in občutku nujnosti njegove potrebe po pravičnosti.
* Eksistencialno spraševanje: Uvodne črte predstave "O, da bi se to preveč trdno meso topilo", odraža Hamletovo globoko razmišljanje o življenju in smrti. Izguba očeta ga je potopila v svet filozofskega spraševanja o smrtnosti, pomenu življenja in naravi resničnosti.
Hamletova prvotna razburjenost ni zgolj stvar žalovanja. To je globoka čustvena in intelektualna kriza, ki ga prisili, da se sooča z vprašanji dolžnosti, maščevanja, pravičnosti in samo bistvom obstoja. To je tisto, zaradi česar je Hamlet tako prepričljiv in trajni značaj.