1. Politična in družbena korupcija: Hamlet vidi danski dvor kot pokvarjen in zatiralski. Kralj Klavdij je umoril svojega brata, Hamletovega očeta, da bi pridobil prestol. Dvor je poln prevar in spletk, Hamlet pa se počuti ujetega v sistem, ki ga ne more spremeniti. Svojo frustracijo in željo po pobegu izraža tako, da Dansko primerja z "zaporom".
2. Moralni razkroj in hinavščina: Hamlet se gnusi nad moralnim propadom, ki ga vidi v danski družbi. Opazuje hinavščino in površnost članov sodišča ter se počuti izoliranega in samega v svojem iskanju resnice in pravice. Uporabi metaforo zapora, da izrazi svoj občutek zaprtosti v moralno propadli družbi.
3. Omejene izbire in omejitve: Hamlet se skozi igro počuti omejen v svojih dejanjih in odločitvah. Dolžnost ga zavezuje k maščevanju očetove smrti, a se spopada tudi z moralnimi dilemami in negotovostjo glede pravilnega ukrepanja. Občutek ujetosti v krog nasilja in maščevanja prispeva k njegovemu dojemanju Danske kot zapora.
4. Psihološki zapor: Hamlet doživlja globok občutek psihološke ujetosti zaradi svoje žalosti, krivde in eksistencialnih kontemplacij. Spopada se z vprašanji o življenju, smrti in smislu obstoja. Teža njegovih misli in čustev ga obremenjuje in se počuti ujetega v lastnem umu.
5. Nasprotje z idealističnimi pričakovanji: Hamletovo razočaranje izhaja iz njegove idealizirane vizije Danske pred očetovo smrtjo. Spominja se časa, ko je bilo kraljestvo dojeto kot kraj miru in blaginje. Kontrast med to idealizirano preteklostjo in sedanjim stanjem Danske še dodatno poudarja občutek zaprtosti in zaprtosti.
Hamletova uporaba metafore zapora odraža njegov globok občutek obupa, razočaranja in omejitev, ki so mu jih naložile okoliščine. Služi kot močan simbol njegovega boja proti zunanjim in notranjim silam, ki omejujejo njegovo svobodo in srečo.