Argumenti za Othellovo preprostost:
Nekateri kritiki trdijo, da je Othellov lik razmeroma preprost in nima globine in kompleksnosti drugih Shakespearovih tragičnih junakov. Opozarjajo na dejstvo, da je Othellov propad vodila predvsem njegova ljubosumnost in impulzivna narava, ki se morda zdi enodimenzionalna. Kritiki lahko trdijo, da so Othellova dejanja in motivacije predvidljivi in da se skozi igro ne spremeni ali samouresniči.
Argumenti za kompleksnost Othella:
Mnogi kritiki in bralci vidijo Othella kot kompleksen in dobro zaokrožen lik. Trdijo, da je Othello zaradi čustvene globine, notranjih bojev in psihološke kompleksnosti prepričljiv tragični junak. Kritiki opozarjajo na naslednje vidike Othellovega značaja:
- Notranji konflikt:Othello doživlja globok notranji boj med svojo ljubeznijo do Desdemone, občutkom časti in dvomi, ki mu jih je v um zasejal Iago. Ta notranji konflikt doda plasti kompleksnosti njegovemu liku in njegovemu odzivu na dogodke v igri.
- Psihološki realizem:Othellov padec v ljubosumje in strast je predstavljen s psihološkim realizmom. Shakespeare spretno prikazuje postopno erozijo Othellove racionalnosti in samokontrole ter poudarja človeško zmožnost ranljivosti in neracionalnosti.
- Družbeni kontekst:Othellove izkušnje kot tujca in Mavra v beneški družbi prispevajo k njegovi kompleksnosti. Njegova rasa, kulturno ozadje in družbeni status ga postavljajo v edinstven položaj, ki oblikuje njegove interakcije z drugimi in njegovo dojemanje dogodkov.
- Tragična napaka:Kritiki trdijo, da Othellova tragična napaka ni v eni sami lastnosti, ampak v kombinaciji dejavnikov, vključno z njegovo inherentno plemenitostjo, dovzetnostjo za manipulacijo in pretiranim zaupanjem v Iaga. Te zapletenosti dodajo globino njegovi upodobitvi tragičnega junaka.
Končno je, ali bo Othello dojet kot enodimenzionalen ali zapleten, odvisno od individualne interpretacije drame bralca ali kritika in njihove ocene razvoja, motivacije in psihološke globine lika.