1. Zgodovinske zanimivosti:Shakespeare je bil očaran nad rimsko zgodovino, zlasti nad dogodki, povezanimi z vzponom in padcem Julija Cezarja. Verjetno ga je navdihnila veličina in drama Cezarjevega življenja ter posledice njegovih dejanj.
2. Politični kontekst:Shakespearov čas v elizabetinski Angliji so zaznamovale politične spletke, boji za oblast in vzpon avtoritarne vladavine. Z umestitvijo igre v starodavni Rim je Shakespeare lahko raziskoval podobne teme, hkrati pa se je izognil neposredni kritiki sodobne politike.
3. Preizkus moči:Predstava se poglobi v naravo moči, njeno pridobivanje, zlorabo in posledice. Shakespeare uporablja zgodbo o Cezarju, da razišče, kako lahko želja po moči pokvari posameznike in vodi v njihov propad.
4. Študija likov:"Julius Caesar" ponuja poglobljeno raziskovanje različnih likov, vključno s Cezarjem, Brutom, Kasijem in Markom Antonijem. Shakespearova upodobitev teh posameznikov in njihovih motivov omogoča kompleksno razumevanje človeške narave.
5. Moralne dileme:Predstava predstavlja moralne dileme, s katerimi se soočajo liki, kot je Brutov boj med zvestobo prijatelju Cezarju in dolžnostjo do Rimske republike. Shakespeare raziskuje etično zapletenost odločanja v političnem kontekstu.
6. Jezik in retorika:Shakespearovo pisanje v predstavi prikazuje njegovo obvladovanje jezika, zlasti njegovo uporabo močnih podob, retoričnih prijemov in zgovornih govorov. Predstava je znana po nepozabnih replikah in samospevih.
7. Vpliv Plutarha:Shakespeare je veliko črpal iz zapisov starogrškega biografa Plutarha, čigar poročilo o Cezarjevem življenju je služilo kot primarni vir za igro. Plutarhova "Življenja" so Shakespearu posredovala zgodovinske podrobnosti, anekdote in značajske lastnosti, ki jih je vključil v svojo dramo.
8. Gledališka privlačnost:Shakespeare se je kot dramatik zavedal dramatičnega potenciala zgodbe o Cezarju. Predstava vsebuje prepričljive prizore, čustvene konflikte in intenzivna soočenja, ki bi v Shakespearovem času očarala občinstvo.