1. Žalost zaradi Polonijeve smrti:
- Polonija, Ofelijinega očeta, ubije Hamlet v impulzivnem dejanju, medtem ko se skriva za zaveso, in ga zamenja za Klavdija.
- Ofelija je globoko prizadeta zaradi očetove nenadne in nasilne smrti, ki jo pahne v stanje žalosti in žalovanja.
2. Hamletova zavrnitev:
- Hamlet, ki je bil nekoč zaljubljen v Ofelijo, postane do nje oddaljen in krut, potem ko očetov duh razkrije resnico o njegovem umoru.
- Hamlet zavrne Ofelijo, z njo ravna ostro in zavrača njeno naklonjenost, zaradi česar je zlomljena in zmedena.
3. Priča Hamletovi norosti:
- Ofelija postane priča Hamletovega vse bolj nestalnega in norega vedenja.
- Videti moškega, ki ga je ljubila, kako ponori in se nenavadno obnaša, še dodatno poveča njeno stisko in duševno bolečino.
4. Socialna izolacija in izključenost:
- Ko Hamletova norost postaja vse bolj izrazita, je Ofelija izolirana in izključena iz družbe.
- Zaradi druženja s Hamletom je njen ugled okrnjen in ljudje se je začnejo izogibati, kar prispeva k njenim občutkom osamljenosti in obupa.
5. Notranji konflikt in krivda:
- Ofelija se bori z notranjim konfliktom, saj je ujeta med svojo ljubezen do Hamleta ter zahteve svoje družine in družbe.
- Občutek krivde za Polonijevo smrt in Hamletovo norost še poglobi njen duševni nemir.
6. Krhko duševno stanje:
- Ofelija je prikazana kot nežen, občutljiv in čustveno ranljiv lik, zaradi česar je bolj dovzetna za duševne zlome.
Vsi ti dejavniki prispevajo k Ofelijinemu krhkemu duševnemu stanju, ki sčasoma pripelje do njenega padca v norost. Izgubi stik z resničnostjo, začne se čudno vesti, kot je petje grozljivih pesmi, in na koncu doživi tragičen konec, tako da se utopi v vrbi.