1. Prikaz distopijskega sveta: Roman se začne s podrobnim opisom hladnega in depresivnega mesta, v katerem živi glavni junak Winston Smith. Orwellove žive podobe ustvarjajo zatiralsko vzdušje in poudarjajo vsesplošen občutek nadzora in nadzora, ki ga izvaja vlada.
2. Veliki brat in miselna policija: Uvodni prizor predstavi vsesplošni nadzorni sistem totalitarnega režima, ki ga predstavljata ikonična figura "Veliki brat" in miselna policija. Ta nenehni nadzor med državljane vnaša strah in paranojo ter jim onemogoča izražanje kakršnih koli neodvisnih misli ali nestrinjanja.
3. Winston Smith kot simbol odpora: Kljub zatiralskemu okolju se Winston pojavi kot simbol upora. Njegove notranje misli razkrivajo željo po svobodi in pravičnosti, tudi če se soočimo z ogromnim nadzorom. Njegovo razmišljanje o uporu proti sistemu namiguje na možnost posameznikovega kljubovanja.
4. Dvominutni obred sovraštva: Prizor predstavlja tudi "Dve minuti sovraštva", dnevni ritual, kjer so državljani pogojeni, da izrazijo svoje sovraštvo do sovražnikov države. To orkestrirano izkazovanje skladnosti poudarja manipulacijo s čustvi in zatiranje individualnosti.
5. Nadzor informacij: Winston dela na ministrstvu za resnico, kjer zgodovinske zapise spreminjajo tako, da ustrezajo vladni pripovedi. Ta manipulacija z informacijami poudarja prizadevanja režima za nadzor vseh vidikov družbe, od preteklosti do sedanjosti.
6. Napovedovanje in simbolizem: Začetni prizor vsebuje subtilne napovedi in simbolne elemente, ki nakazujejo prihodnje dogodke in teme v romanu. Na primer, opis podgan, pomanjkanje zasebnosti in Winstonova fascinacija nad preteklostjo ponujajo vpogled v zapleten svet leta 1984.
Na splošno uvodni prizor leta 1984 učinkovito vzpostavlja zatiralsko vzdušje totalitarne družbe, uvaja ključne teme nadzora, konformizma in odpora ter postavlja temelje za prepričljivo pripoved, ki se odvija skozi roman.