V ansamblu so vsi igralci bistveni in enako prispevajo k splošnemu uspehu produkcije. Skupaj ustvarjajo skupno vizijo in interpretacijo predstave ter zagotavljajo, da se posamezne predstave združijo v povezano celoto. To zahteva medsebojno zaupanje, spoštovanje ter pripravljenost na sodelovanje in sklepanje kompromisov.
Delo v ansamblu pogosto vključuje obsežne vaje in delavnice, na katerih igralci raziskujejo like, odnose in teme predstave. Eksperimentirajo z različnimi pristopi in tehnikami ter razvijajo skupno razumevanje snovi. Ta proces sodelovanja omogoča igralcem, da zgradijo močne medsebojne povezave, tako na odru kot zunaj njega, kar izboljša njihove predstave.
Delo ansambla je mogoče videti v različnih gledaliških produkcijah, vključno z igrami, muzikali in eksperimentalnim gledališčem. Pogosto je v nasprotju s tradicionalnim zvezdniškim sistemom, kjer eden ali dva igralca prevzameta glavne vloge, stranski igralci pa igrajo stranske vloge. Pri ansambelskem delu ni hierarhije, vsi igralci so enako pomembni pri ustvarjanju celotne predstave.
Delo v ansamblu je lahko še posebej učinkovito pri ustvarjanju občutka realizma in intimnosti v produkciji. Ko so igralci resnično povezani med seboj in z materialom, lahko ustvarijo pristne in verjetne like in odnose, ki občinstvo potegnejo v zgodbo.