Naraščajoče dejanje: Tu se začne konflikt stopnjevati. Liki se soočajo z izzivi in ovirami, ki jih morajo premagati.
Kriza: To je prelomnica predstave, kjer konflikt doseže vrhunec. Liki morajo sprejeti odločitev, ki bo imela velike posledice.
Padajoča akcija: Tu se konflikt začne reševati. Liki začnejo premagovati izzive in ovire, s katerimi so se soočili.
Sklep: To je konec predstave, kjer se konflikt razreši. Liki so se učili in rasli iz svojih izkušenj ter lahko nadaljujejo s svojim življenjem.
Poleg teh strukturnih elementov obstaja tudi več drugih elementov, ki so bistveni za dramsko dejanje. Ti vključujejo:
Liki: Liki so ljudje, ki poganjajo zaplet predstave. Biti morajo dobro razviti in verodostojni, občinstvo pa se mora znati vživeti vanje.
Dialog: Dialog je jezik, ki ga liki uporabljajo za medsebojno komunikacijo. Biti mora jasen, jedrnat in verjeten ter pomagati pri premikanju zapleta naprej.
Nastavitev: Prizorišče je čas in prostor, v katerem se igra odvija. Mora biti primeren za zgodbo in mora pomagati ustvariti razpoloženje in vzdušje predstave.
Zaplet: Zaplet je zaporedje dogodkov, ki sestavljajo igro. Biti mora zanimiv in privlačen ter prepričati občinstvo, da ugiba.
Tema: Tema je osrednja ideja predstave. To je tisto, o čemer dramatik želi, da gledalci razmišljajo, potem ko so videli igro.
Dramsko dejanje je kompleksna in večplastna umetnina. Vsi zgoraj našteti elementi so bistveni za ustvarjanje uspešne igre. Z upoštevanjem teh smernic lahko dramatiki ustvarijo močna in ganljiva umetniška dela, ki bodo zabavala in navdihnila občinstvo vseh starosti.