1. Moralni spust :Pogovor pokaže, kako daleč je Macbeth padel od svojega prvotnega čuta za moralo. Ukaže umor Banquoa in njegovega sina Fleancea, s čimer krši moralne in družbene meje, ki jih je prej spoštoval.
2. Strah pred prerokovanjem :Macbethova motivacija, da ubije Banquoja, izhaja iz čarovniške prerokbe, da bodo Banquovi potomci vladali Škotski. Njegov obup, da bi zaščitil svojo moč, poudarja njegov strah pred izgubo kraljevanja in razkriva njegovo naraščajočo paranojo.
3. Pomanjkanje empatije :Skozi pogovor Macbeth kaže pomanjkanje empatije do žrtev. Morilcem hladno naroči, naj izvršijo dejanje, pri tem pa se ne ozira na življenje Banquo in Fleancea.
4. Negotovost in krivda :Macbethova negotovost glede njegove legitimnosti kot kralja je očitna, saj opravičuje umore tako, da Banquo predstavlja kot grožnjo. Njegova krivda in zavest o svojih zločinih se kažeta v njegovi močni tesnobi in potrebi po odstranitvi morebitnih izzivalcev.
5. Izguba nadzora :Zdi se, da Macbethov oprijem realnosti popusti, saj ga vse bolj razjedata njegova ambicija in strah. Pogovor prikazuje njegovo čustveno nestabilnost in njegov spiralni padec v norost.
6. Pripravljenost na grozodejstva :Macbethova pripravljenost, da se spusti na katero koli raven, tudi na umor, kaže na njegov moralni razkroj in na to, kako daleč je pripravljen iti, da bi ohranil oblast.
Na splošno pogovor z morilci razkrije Macbethovo moralno degeneracijo, njegovo močno željo, da obdrži novo pridobljeno kraljevanje, ter njegov vse večji občutek krivde in paranoje, ki ga ženeta k še bolj gnusnim dejanjem.