Antigonina tragedija je v tem, da na koncu ne more rešiti tega konflikta. Odloči se, da bo brata pokopala, a s tem zapečati lastno usodo. Njena smrt je zapravljanje, saj bi se ji lahko izognili, če bi znala najti kompromis med svojima obveznostma.
Tudi Antigonina tragedija je odraz širšega konflikta med posameznikom in državo. V vsaki družbi obstaja napetost med pravicami posameznika in močjo države. Antigonina zgodba nam pokaže, kako lahko ta napetost vodi v tragedijo.
Antigona je tragična tudi zato, ker se zaveda posledic svojih dejanj, a se vseeno odloči ukrepati. Ve, da jo bo Kreont kaznoval, če se bo uprla njegovemu ukazu, a vseeno pokoplje brata. To kaže, da Antigona ni le žrtev usode; je tudi dejavna akterka v lastni tragediji.
Končno je Antigona tragična, ker je njena smrt nesmiselna. S kljubovanjem Kreonu ne doseže ničesar; pravzaprav samo poslabša stvari. Njena smrt je zapravljanje, saj bi se ji lahko izognili, če bi bila pripravljena na kompromis.