Tukaj je nekaj ključnih vidikov dramatičnega časa:
1. Selektivna zastopanost :Dramski čas je selektiven in osredotočen ter predstavlja le najpomembnejše trenutke ali dogodke, pomembne za zgodbo. Nepomembne ali nepomembne podrobnosti so pogosto izpuščene, da bi poenostavili pripoved in ohranili angažiranost občinstva.
2. Manipulacija in stiskanje :Dramatiki in filmski ustvarjalci lahko stisnejo čas, da pospešijo tempo zgodbe, ali pa ga razširijo, da ustvarijo občutek počasnosti ali dolgotrajnega učinka. Ta manipulacija s časom lahko poveča dramatično napetost in čustveno intenzivnost.
3. Preblisk in predvidevanje :Dramatični čas pogosto uporablja prizore prebliskov, da zagotovi informacije o ozadju ali vpogled v preteklost likov, ali uporablja slutnje, da nakaže prihodnje dogodke. Te tehnike ustvarjajo občutek kontinuitete in pričakovanja.
4. Vzporedni izrisi in prerez :V zapletenih pripovedih se lahko več zgodb odvija sočasno, dramatik ali filmski ustvarjalec pa se lahko vmeša med njimi, da ustvari občutek hkratnega dogajanja in poveča dramatičen učinek.
5. Časovni premiki :Nekatere predstave ali filmi lahko uporabljajo časovne premike ali preskoke, skakanje naprej ali nazaj v času, da se zgodba premakne naprej. Ti premiki lahko zmedejo občinstvo ali ustvarijo občutek skrivnosti.
6. Psihološki čas :Dramski čas lahko odraža tudi subjektivno doživljanje časa s strani likov. Na primer, intenzivne čustvene trenutke lahko dojemamo kot "počasen posnetek", medtem ko se lahko vsakdanja obdobja zdijo, kot da se vlečejo v nedogled.
7. Katarza in razrešitev :V kontekstu Aristotelove teorije drame je dramski čas vezan na koncept katarze – čustvene sprostitve, ki jo doživi občinstvo. Nabiranje napetosti in njena morebitna razrešitev skozi vrhunec in razplet sta sestavni del dramatičnega časa.
Na splošno je dramski čas prilagodljiv in niansiran koncept, ki se uporablja pri pripovedovanju zgodb za ustvarjanje občutka ritma, tempa in čustvenega učinka. Dramatikom in filmskim ustvarjalcem omogoča ustvarjanje pripovedi, ki presegajo časovne omejitve resničnega sveta in občinstvo potopijo v kompleksnost in čustva dramskega sveta.