1. Realistična nastavitev:
Igra je postavljena v realistično in prepoznavno ameriško okolje. Prizori se odvijajo v utesnjenem domu Willyja Lomana v Brooklynu in bližnji soseski ter prikazujejo resničnost življenja nižjega srednjega razreda v Ameriki po drugi svetovni vojni.
2. Vsakdanji liki:
Liki v predstavi so običajni in sorodni posamezniki. Willy Loman, protagonist, je marljiv, a ostarel prodajalec, ki se le stežka preživlja in spopada z osebnimi in poklicnimi neuspehi. Drugi liki, kot so njegova žena Linda, sinova Biff in Happy ter njihovi medsebojni odnosi, so vsi prikazani realistično.
3. Skupni jezik:
Dialog v "Death of a Salesman" je preprost in pogovoren. Liki govorijo na način, ki spominja na vsakdanji govor, pri čemer se izogibajo visoko stiliziranemu ali umetnemu jeziku. Ta skupni jezik pomaga ustvariti občutek pristnosti in občinstvu približa izkušnje likov.
4. Družbeni komentar:
Predstava ponuja kritičen pregled ameriške družbe in njenih vrednot. Skozi boje Willyja Lomana Miller raziskuje teme, kot so prizadevanje za ameriške sanje, materializem in vpliv kapitalizma na posameznike in njihove družine. Družbeni komentar predstave je zakoreninjen v realnosti ameriškega življenja in odmeva v občinstvu na globlji ravni.
5. Psihološki realizem:
Miller se poglobi v notranje misli in čustva svojih likov, zlasti Willyja Lomana. Občinstvo dobi vpogled v Willyjeve zablode, fantazije in psihološke konflikte. Ta psihološki realizem dodaja globino in kompleksnost likom in njihovim motivacijam, zaradi česar so bolj primerljivi in človeški.
6. Tragični elementi:
"Smrt prodajalca" uporablja elemente tragedije, ki je značilnost klasičnega gledališča. Padec Willyja Lomana je prikazan z občutkom neizogibnosti in patosa. Njegove tragične napake, kot sta obsedenost z uspehom in nezmožnost prilagajanja spreminjajočim se okoliščinam, vodijo v njegovo končno smrt.
Na splošno "Death of a Salesman" ponazarja ameriško realistično gledališče s svojim realističnim okoljem, podobnimi liki, vsakdanjim jezikom, družbenimi komentarji, psihološkim realizmom in vključevanjem tragičnih elementov. Predstava zrcali izkušnje iz resničnega življenja, kar občinstvu omogoča, da se poveže z liki in razmisli o širših vprašanjih, ki jih predstavlja.