1. Strah (Phobos):
- Neusmiljenost in avtoriteta: Kreon svojo oblast vzpostavi z železno roko. Za uveljavitev svojih ukazov je pripravljen uporabiti ostre kazni, vključno s smrtjo. To ustvarja občutek strahu in ustrahovanja med državljani Teb.
- Kljubovanje bogovom: Kreontovo kljubovanje božjim zakonom, ko Antigoni ni dovolil, da bi pokopala svojega brata Polinejka, še povečuje strah občinstva. Njegova aroganca nakazuje, da se ima nad božanskim redom, kar vzbuja pomisleke o posledicah njegovih dejanj.
- Brezkompromisna drža: Kreontovo zavračanje poslušanja nasvetov ali premisleka o svojih odločitvah poudarja njegovo neprilagodljivo naravo. Zaradi te nepopustljivosti je videti nevaren in nepredvidljiv, kar krepi strah občinstva pred posledicami njegovih dejanj.
2. Škoda (Eleos):
- Slepota in napačna presoja: Kreontova tragična napaka je v njegovi slepoti za lastne napake. Ne zna prepoznati modrosti drugih in trmasto vztraja pri svojih napačnih odločitvah, kar vodi do katastrofalnih rezultatov. To vzbuja pomilovanje občinstva, ko je priča njegovemu padcu.
- Trpljenje in izguba: Kreontova dejanja privedejo do neizmernega trpljenja in izgube tako njemu kot njegovi družini. Smrti Antigone, Hemona in Evridike, ki so vse neposredno ali posredno posledica Kreontovega Entscheidungen, v občinstvu ustvarjajo občutek patosa in sočutja.
- Prepoznavanje napake: V nekaterih interpretacijah drame Kreont sčasoma spozna svoje napake in doživi obžalovanje. Ta premik od arogance k samozavedanju izzove pomilovanje občinstva, ko je priča njegovi preobrazbi iz ponosnega vladarja v strtega človeka.
Z združevanjem elementov strahu in usmiljenja Kreont postane kompleksen in prepričljiv tragični junak, ki v občinstvu vzbudi vrsto čustev. Njegov lik ponazarja posledice pretiranega ponosa, neprilagodljivosti in neupoštevanja božanskega zakona, pri čemer občinstvo pusti občutek katarze in razmišljanja o človeškem stanju.