1. Močno nasprotovanje :Mnogi posamezniki morda močno nasprotujejo umoru in nanj gledajo kot na gnusno dejanje, ki ga pod nobenim pogojem ne bi smeli zagrešiti. Verjamejo, da je vse človeško življenje dragoceno in ga je treba spoštovati.
2. Maščevanje ali pravica :V določenih primerih lahko posamezniki na umor gledajo kot na sredstvo za maščevanje ali pravico v situacijah, ko se počutijo krivične, prevarane ali močno prizadete. Morda verjamejo, da je odvzem življenja upravičen kot odgovor na zaznano krivico.
3. Strah in previdnost :Nekateri ljudje morda gojijo strah ali previdnost do umora, saj se zavedajo njegove resnosti in možnih posledic. Morda so zaskrbljeni zaradi škode, ki jo lahko povzroči tako žrtvi kot svojemu dobremu počutju.
4. Ravnodušnost ali pomanjkanje empatije :V redkih primerih lahko posamezniki izkazujejo brezbrižnost ali pomanjkanje empatije do koncepta umora. To je lahko posledica čustvene otopelosti, določenih psiholoških stanj ali neupoštevanja človeškega življenja.
5. Pogojni sprejem :V določenih kulturah ali kontekstih je umor lahko pogojno sprejet v določenih okoliščinah. Na primer, v nekaterih družbah, ki temeljijo na časti, se lahko tako imenovani "umori iz časti" obravnavajo kot sprejemljivi za obrambo zaznanih kršitev družbenih norm ali tradicij.
6. Moralni gnus :Mnogi ljudje lahko doživijo moralni gnus ali gnus ob misli na umor, ki se jim zdi globoko odvraten in v nasprotju z njihovimi etičnimi načeli.
7. Premisleki glede duševnega zdravja :Na odnos do umora lahko vplivajo tudi dejavniki duševnega zdravja. Na primer, posamezniki, ki doživljajo hude psihološke motnje ali intenzivno čustveno stisko, imajo lahko izkrivljeno dojemanje ali odnos do nasilja.
Pomembno je omeniti, da se družbeni odnos do umora in tega, kaj je upravičen umor, razlikuje glede na kulturo, pravni okvir in situacijo. V večini sodobnih družb se umor obravnava kot kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zakonom zaradi vrednosti, ki jo pripisujejo človeškemu življenju.