2. Ustvarjanje skupnega prostora: Ko se igralci soočijo z občinstvom, ustvarijo skupni prostor, kjer postane meja med odrom in avditorijem zabrisana. Ta skupni prostor omogoča občutek intimnosti in popelje občinstvo v svet igre. Omogoča prekinitev nezaupanja, zaradi česar se občinstvo lažje vključi v like in pripoved.
3. Krepitev čustvenega učinka :Obrnjenost proti občinstvu omogoča nastopajočim, da izrazijo čustva bolj eksplicitno in neposredno. Obrazne mimike, kretnje in glasovne intonacije je mogoče videti in slišati jasneje, kar okrepi čustveni učinek predstave. Ta povečana čustvena angažiranost pomaga očarati občinstvo, zaradi česar se počutijo bolj povezani s težavami in izkušnjami likov.
4. Vzpostavljanje odnosa in zaupanja: Igralci, ki se soočajo z občinstvom, lahko vzpostavijo odnos in zaupanje s člani občinstva, zaradi česar postanejo bolj dovzetni za pripovedovano zgodbo. Z ohranjanjem očesnega stika in izkazovanjem pristnih čustev lahko izvajalci potegnejo občinstvo v svet igre in spodbudijo občutek empatije in razumevanja.
5. Podiranje četrtega zidu: V določenih gledaliških kontekstih lahko obrnjenost proti publiki uporabimo za podiranje četrtega zidu, ki izpodbija tradicionalno ločevanje med odrom in občinstvom. To namerno brisanje meja omogoča inovativne in poglobljene tehnike pripovedovanja zgodb, ki ustvarjajo občutek neposrednosti in vključujejo občinstvo na nove načine.
6. Podpiranje jasnosti dialoga: V drami je jasna in učinkovita komunikacija bistvena za razumevanje zapleta in motivacije likov. Z obrnjenostjo proti publiki izvajalci zagotovijo, da so njihove linije projicirane in usmerjene proti publiki, kar izboljša vokalno jasnost in razumevanje.
7. Poudarjanje dramatičnega dejanja: Soočanje z občinstvom lahko pomaga poudariti pomembne trenutke ali dejanja v predstavi. Ko se nastopajoči obrnejo proti občinstvu, pritegnejo pozornost na določen lik, dogodek ali stavek, poudarijo njegovo pomembnost in pustijo trajen vtis na občinstvo.
Skratka, soočenje z občinstvom v drami opravlja več pomembnih funkcij. Krepi povezavo med izvajalci in občinstvom, ustvarja skupni prostor, krepi čustveni učinek, gradi odnos in podpira jasnost dialoga. Poleg tega omogoča podiranje četrtega zidu in poudarjanje dramatičnega dogajanja, kar prispeva k močni in privlačni gledališki izkušnji.