* Za ustvarjanje kontrasta. Humor na začetku predstave pomaga ustvariti kontrast s tragičnimi dogodki, ki bodo sledili. Zaradi tega kontrasta je tragedija videti še močnejša in uničujoča, saj pokaže, kako hitro in enostavno se lahko stvari spremenijo na slabše.
* Za olajšanje. Humor prav tako pomaga zagotoviti nekaj razbremenitve napetosti in suspenza igre. To je še posebej pomembno pri predstavi, ki je tako dolga in zapletena, kot je *Julius Caesar*, saj pomaga ohranjati angažiranost in zabavo občinstva.
* Za predstavitev likov. Humor tudi pomaga predstaviti like in njihove medsebojne odnose. Na primer, način, kako se liki šalijo drug z drugim, kaže, da so tesni prijatelji in da jim je udobno drug z drugim.
Navsezadnje humor na začetku predstave pomaga ustvariti bolj zapleteno in niansirano zgodbo. Shakespearu omogoča, da razišče različne plati likov in pokaže, kako lahko tudi sredi tragedije še vedno obstajajo trenutki lahkomiselnosti in smeha.
Tukaj je nekaj posebnih primerov humorja v začetnih prizorih *Julija Cezarja*, ki pomagajo ustvariti te učinke:
- Ko so prebivalci vprašani za mnenje o Pompejevi smrti, se odzovejo s šalami in besednimi igrami. To kaže, da ljudje v Rimu politične situacije ne jemljejo zelo resno, kar ustvarja občutek ironije, ko se tragedija začne odvijati.
- Ko Cassius poskuša prepričati Brutusa, da se pridruži zaroti proti Cezarju, uporabi veliko humorja, da zagovarja svoj primer. To dokazuje, da Cassius ni le spreten politik, ampak tudi duhovit in očarljiv človek.
- Ko zarotniki načrtujejo Cezarjev atentat, se šalijo, kako ga bodo ubili. To kaže, da se zarotniki ne bojijo Cezarja, čeprav vedo, da je močan človek.
To je le nekaj primerov številnih šaljivih trenutkov v uvodnih prizorih *Julija Cezarja*. Ta humor pomaga ustvariti bolj zapleteno in niansirano zgodbo in omogoča Shakespearu, da razišče različne plati likov in pokaže, kako lahko tudi sredi tragedije še vedno obstajajo trenutki lahkomiselnosti in smeha.