Shakespearove igre pogosto odražajo bedo in revščino, ki ju je videl v Londonu. V svoji drami "Henry V" mesto opisuje kot "mesto blata in umazanije". V "Kralju Learu" piše o "ubogih prebivalcih mesta, ki vsak dan kršijo zakone narave v zasledovanju svoje bedne trgovine." In v "Romeu in Juliji" mesto opisuje kot kraj, kjer je "morbica vsakega človeka pri sosedovem grlu."
Kljub bedi je Shakespeare v Londonu našel tudi lepoto. Navdihnilo ga je živahno življenje mesta in številne kulture. Pisal je o mestnih uličnih izvajalcih, tržnicah in gledališčih. In slavil je raznolikost mesta, njegovo energijo in njegov potencial za veličino.