Igralci uporabljajo geste, da povečajo čustveni učinek prizorov in ustvarijo visceralno povezavo z občinstvom. Gesta je lahko subtilna ali široka, od preproste kretnje z roko do zapletenega zaporedja gibov. Z gestami lahko igralci upodabljajo misli, občutke in namere svojih likov, ne da bi se zanašali zgolj na dialog.
Gestus služi tudi kot izrazno sredstvo za režiserja in dramatika, da posredujeta tematske elemente in simbole v predstavi. Izbira in izvedba geste sta premišljeni in prispevata k celotni umetniški viziji produkcije. Gesta je lahko naturalistična ali stilizirana in se lahko uporablja v različnih dramskih oblikah, vključno z igrami, muzikali, operami in performansi.
Gestus je tesno povezan s konceptom Verfremdungseffekt (učinek oddaljevanja) v epskem gledališču Bertolta Brechta. Brecht je s gesto ustvaril kritično distanco med občinstvom in liki, ki jim je omogočil opazovanje in kritično analizo družbenih in političnih tem.
V bistvu je gesta v drami pomembno orodje za igralce, režiserje in dramatike za prenos pomena, čustev in kompleksnih idej s fizičnim izražanjem in gestami.