2. Zasnova: To je tehnika, pri kateri igralci ustvarijo igro iz nič, pogosto začnejo s temo ali idejo in jo nato razvijajo z improvizacijo, razpravo in eksperimentiranjem. Zasnova je lahko zelo sodelovalen proces in omogoča igralcem, da imajo veliko kreativnega vložka pri razvoju predstave.
3. Pripovedno gledališče: To je tehnika, pri kateri igralci pripovedujejo zgodbo skozi vrsto prizorov, pri čemer pogosto uporabljajo pripoved, da premostijo vrzeli med prizori. Pripovedno gledališče je lahko zelo učinkovito pri sporočanju kompleksnih zgodb ali idej in se lahko uporablja za ustvarjanje najrazličnejših gledaliških izkušenj.
4. Fizično gledališče: To je tehnika, pri kateri igralci uporabljajo svoja telesa za ustvarjanje gibov, gest in tabel, ki sporočajo čustva, ideje in zgodbe. Fizično gledališče je lahko zelo vizualno privlačno in se lahko uporablja za ustvarjanje različnih gledaliških izkušenj, od komedij do tragedij.
5. Eksperimentalno gledališče: To je tehnika, pri kateri igralci uporabljajo netradicionalne oblike in tehnike za ustvarjanje gledaliških izkušenj, ki izzivajo konvencije tradicionalnega gledališča. Eksperimentalno gledališče je lahko zelo inovativno in prelomno, z njim pa je mogoče ustvariti različne gledališke izkušnje, od absurdnih do nadrealističnih.