Prepir med Brutom in Kasijem:
V 1. dejanju, 2. prizoru se Brut in Kasij zapleteta v burno razpravo o tem, ali ubiti Julija Cezarja ali ne. Kasij meni, da Cezar postaja preveč ambiciozen in predstavlja grožnjo Rimski republiki. Poskuša prepričati Bruta, Cezarjevega tesnega prijatelja, da se pridruži zaroti proti njemu.
Brut, ki je sprva okleval, nasprotuje zamisli o atentatu na Cezarja. Izraža svojo ljubezen in spoštovanje do Cezarja in verjame, da bi bil vzeti njegovo življenje izdaja. Vendar Kasij uporablja različne retorične strategije, da bi prepričal Bruta, kot je sklicevanje na njegov občutek dolžnosti do Rima, njegov sloves častnega moža in njegovo skrb za prihodnost republike.
Brut se nekaj časa upira Cassiusovim argumentom, vendar ga sčasoma Cassius uspe prepričati z igranjem na njegove strahove in dvome o Cezarjevih resničnih namenih. Brutova sprememba mišljenja pomeni pomembno prelomnico v predstavi, saj sproži dogodke, ki vodijo do Cezarjevega atentata.
Ta argument poudarja konflikt med osebno zvestobo in politično dolžnostjo ter raziskuje teme časti, izdaje in posledic ukrepanja proti močni osebnosti. Prav tako dokazuje Shakespearovo spretnost pri ustvarjanju prepričljivih argumentov in kompleksnih interakcij med liki.