- Hubris: Antigona pokaže oholost, ko se zoperstavi zakonu dežele, da bi pokopala svojega brata Polinika. Verjame, da je njena dolžnost do družine pomembnejša od zakona, zato se je pripravljena žrtvovati, da bi izpolnila svojo dolžnost.
- Hamartia: Antigonina hamartia ali tragična napaka je njen pretiran ponos in trma. Tako je prepričana, da ima prav, da noče prisluhniti razumu, niti ko prihaja od tistih, ki jih ima rada in spoštuje. To na koncu vodi v njen propad.
- Peripeteja: Peripeteja ali preobrat sreče se zgodi, ko Antigono ujamejo in obsodijo na smrt. Ta dogodek pomeni prelomnico predstave, saj pripelje do tragičnega Antigoninega konca.
- Katarza: Katarza ali čustvena sprostitev nastopi, ko Antigona umre. Njena smrt je hkrati tragedija in zmagoslavje, saj predstavlja njeno končno zmago nad silami, ki bi jo zatirale.
Antigona je zapleten in večplasten lik, ki je hkrati vreden občudovanja in pomanjkljivosti. Njena tragična zgodba služi kot svarilo pred nevarnostmi ošabnosti in ponosa, hkrati pa vliva upanje, da lahko človeški duh zmaga tudi ob težavah.