1. Želja po moči: Macbethova odločitev, da ubije Duncana, je predvsem motivirana z njegovo željo po moči. Zamikajo ga prerokbe čarovnic in Duncanovo smrt vidi kot pot do tega, da postane kralj. To dejanje razkriva Macbethovo ambiciozno naravo in njegovo pripravljenost storiti gnusna dejanja, da bi dosegel svoje cilje.
2. Prelomnica: Umor Duncana pomeni prelomnico v igri in v Macbethovem liku. Sproži verigo dogodkov, ki vodijo v njegov propad. Po umoru postaja Macbeth vse bolj paranoičen, obseden s krivdo in prevzet s svojimi zločini.
3. Moralni izvor: Ubijanje Duncana je ključni trenutek, ki označuje Macbethov moralni padec. Z umorom prestopi moralno mejo, ki ga popelje na temno in uničujočo pot. Krivda in psihološke posledice njegovih dejanj ga preganjajo skozi igro.
4. Izguba nedolžnosti: Macbethovo dejanje ubijanja Duncana predstavlja izgubo njegove nedolžnosti in človečnosti. Postane neobčutljiv za nasilje in njegov moralni kompas postane izkrivljen. Ta preobrazba poudarja kvarni vpliv moči in ambicij.
5. Dramska napetost: Umor Duncana ustvari dramatično napetost in suspenz v predstavi. Pusti občinstvo, da se sprašuje, kakšne posledice bodo sledile Macbethovim dejanjem in kako se bo njegov lik razvijal, ko se zgodba odvija.
Na splošno je dejanje umora kralja Duncana pomembno, saj sproži tragične dogodke v igri, razkrije pomanjkljivosti Macbethovega značaja in ga popelje na pot moralnega padca in končnega uničenja.