1. Dialog in monologi:
- Shakespeare uporablja ekspresiven jezik, metafore in primerjave za izražanje močnih čustev.
- Govori likov pogosto odražajo njihove notranje misli, občutke in konflikte.
2. Samospevi:
- Liki delijo osebne misli in občutke skozi samospeve.
- Na primer, Romeo izrazi svojo ljubezen do Julije v svojem slavnem "Ampak, mehko! Kakšna svetloba skozi tisto okno se razbije?" govor.
3. Fizične kretnje in dejanja:
- Fizična dejanja in geste likov povečajo njihovo čustveno stanje.
- Prepiri, objemi in geste med liki izražajo strast, jezo in druge intenzivne občutke.
4. Čustvene reakcije:
- Odzivi likov na situacije razkrivajo njihova čustva.
- Na primer, Romeov obup in žalost zaradi Julijine navidezne smrti ga pripeljeta do tega, da si vzame življenje.
5. Napetost in konflikt:
- Osrednji konflikt predstave, med Montagueji in Capuletovi, poveča čustvene vložke.
- Prepir med družinama dodaja dramatično napetost in poslabšuje tragedijo.
6. Ljubezen in strast:
- Intenzivna ljubezen med Romeom in Julijo je gonilna sila predstave.
- Njuna strastna srečanja in izjave ljubezni poudarjajo čustveno intenzivnost njunega odnosa.
7. Žalost in izguba:
- Predstava prikazuje uničujoč vpliv smrti na like.
- Smrt Romea in Julije ter žalovanje, ki sledi, vzbujata globoko žalost.
8. Katarza:
- Tragični zaključek predstave, čeprav srce parajoč, v občinstvu vzbudi katarzični odziv.
- Intenzivna čustvena izkušnja lahko zagotovi občutek čustvene sprostitve.
9. Simbolizem in podobe:
- Shakespeare uporablja simbolne elemente, kot so strup, slavček in vrtnica, da poveča čustveni učinek.
- Ti simboli vzbujajo asociacije in poglabljajo čustveno resonanco predstave.
Na splošno Romeo in Julija s svojim jezikom, razvojem likov, simboliko in dramsko strukturo učinkovito prenaša širok razpon čustev. Zaradi čustvene intenzivnosti je predstava brezčasno in pretresljivo raziskovanje človeške strasti in tragedije.