Macbeth, protagonist drame Williama Shakespeara, ponazarja številne lastnosti in izkušnje, ki so običajno povezane s tragičnimi junaki. Tu je več razlogov, zakaj Macbetha lahko štejemo za tragičnega junaka:
1. Plemiški status: Macbeth je plemič in cenjen vojskovodja, zaradi česar je oseba visoke postave. Njegov padec iz nemilosti in končni tragični padec sta tako pomembnejša in vplivnejša.
2. Tragična napaka: Macbethova tragična napaka je v njegovi pretirani ambicioznosti in želji po moči. Dovoli, da mu ambicije zameglijo presojo in ga vodijo na pot nasilja in izdaje.
3. Moralni upad: Macbethov lik je med predstavo podvržen globokemu moralnemu propadu. Sprva je prikazan kot zvest in časten bojevnik, vendar ga lakota po moči postopoma razjeda, zaradi česar počne grozljiva dejanja.
4. Prepoznavanje napake: Macbeth sčasoma spozna svoje napake in začne obžalovati svoja dejanja. Njegovi samospevi razkrivajo njegove notranje boje, dvome in vse večji občutek krivde.
5. Usoda proti svobodni volji: Koncept usode in svobodne volje igra pomembno vlogo pri Macbethovem propadu. Nanj vplivajo čarovniške prerokbe, vendar se na koncu odloči, da bo ukrepal po njih. To ustvarja napetost med zunanjimi silami in individualno odgovornostjo.
6. Tragični konec: Macbethov propad je neizogiben, njegov tragični konec pa se nakazuje skozi celotno igro. Njegovo vladavino kot kralja zaznamujeta tiranija in strah, na koncu pa se sooči s povračilom za svoje zločine.
7. Katarza in usmiljenje: Macbethov propad v občinstvu vzbudi katarzo (čustveno sprostitev) in pomilovanje. Kljub njegovim dejanjem njegovo trpljenje in obžalovanje povzročita empatijo in omogočita občinstvu, da razmisli o posledicah nenadzorovanih ambicij.
Na splošno Macbeth uteleša številne lastnosti in izkušnje, ki opredeljujejo tragične junake, saj doživi dramatičen propad zaradi osebnih napak, ambicij in zunanjih sil, ki vplivajo na njegove odločitve.