1. Razvoj sistema Stanislavskega: Stanislavski je najbolj znan po razvoju sistema Stanislavski, ki je nabor tehnik in principov za igralce, s katerimi lahko ustvarijo verjetne in čustveno resnične predstave. Sistem poudarja notranjo motivacijo, čustveni priklic in pomen igralčevega notranjega življenja za povezovanje z likom.
2. Osredotočite se na realizem in naturalizem: Sistem Stanislavskega je zagovarjal realistični slog igranja, ki je poskušal ustvariti iluzijo življenja na odru. Verjel je v globinsko in kompleksno predstavitev likov, kjer bi igralci preučevali vedenje v resničnem življenju in črpali navdih iz lastnih čustev in izkušenj.
3. Resnica in čustvena poštenost: Stanislavski je poudaril pomen tega, da igralci najdejo resnico in čustveno poštenost v svojih predstavah, namesto da se zanašajo na umetne tehnike ali manire. Igralce je spodbujal, naj popolnoma razumejo like, ki jih upodabljajo, njihove motivacije in njihova čustvena stanja, da bi te vloge popolnoma pristno utelesili.
4. Izobraževanje igralcev in metoda igranja: Sistem Stanislavskega je vplival na razvoj sodobnih metod šolanja igralcev, zlasti na koncept igralske metode. Metoda igranja spodbuja igralce, da se popolnoma vživijo v svoje vloge, tako da se opirajo na osebne izkušnje in čustveno povezanost.
5. Vpliv na igralce in režiserje: Sistem Stanislavskega uporabljajo in poučujejo igralci in režiserji po vsem svetu. Pomembni igralci, ki so uporabljali sistem Stanislavskega, so Marlon Brando, Meryl Streep, Al Pacino, Daniel Day-Lewis in številni drugi. Igralci in režiserji še naprej preučujejo in uporabljajo njegova načela za ustvarjanje pristnih in prepričljivih predstav.
6. Mednarodni vpliv: Ideje Stanislavskega so se razširile izven Rusije in vplivale na mednarodno gledališko in igralsko prakso. Njegov sistem so prilagodili in vključili v različne oblike gledališke, filmske in televizijske igre ter tako postal ena najvplivnejših igralskih metodologij na svetu.
7. Zapuščina in vpliv na zgodovino gledališča: Prispevki Stanislavskega so močno vplivali na potek gledališke zgodovine in spremenili pristop igralcev in režiserjev do svoje obrti. Spominjajo se ga kot vizionarskega umetnika in učitelja, ki je v uprizoritvene umetnosti vnesel novo raven globine, realizma in pristnosti.