1. Komentar pripovedi:Zbor pogosto komentira dogajanje v igri, ponuja vpoglede, razmišljanja in sodbe o dogodkih, ki se odvijajo. Služijo kot skupni glas, ki usmerja gledalčevo interpretacijo zgodbe.
2. Čustvena okrepitev:zbor s svojimi pesmimi in dialogom okrepi čustveni učinek igre. Povečujejo dramatično intenzivnost z izražanjem kolektivnih občutkov, kot so veselje, žalost, strah ali ogorčenje.
3. Moralna perspektiva:Zbor uteleša moralno zavest skupnosti v predstavi. Pogosto predstavljajo tradicionalne vrednote, modrost in etične norme ter zagotavljajo moralni okvir, glede na katerega se presojajo dejanja likov.
4. Interakcija z liki:Zbor je v interakciji z glavnimi liki, sodeluje v dialogu in ponuja nasvete, opozorila ali kritike. Delujejo kot komentatorji dejanj in odločitev likov ter zagotavljajo zunanje poglede na odvijajočo se dramo.
5. Katarza:Zbor prispeva h katarzičnemu učinku grške tragedije. Z izražanjem intenzivnih čustev in kolektivnim odzivom na dogodke v igri zbor pomaga občinstvu sprostiti lastna čustva in doseči občutek očiščenja.
6. Predstavitev družbe:Zbor predstavlja kolektivni glas državljanov, ki odraža družbene norme, vrednote in prepričanja tistega časa. Prenašajo skupni odziv na dogodke v predstavi in služijo kot most med posameznimi liki in širšim družbenim kontekstom.
7. Simbolizem in podobe:Zbor pogosto uporablja simbolni jezik, podobe in metafore, da poveča tematsko globino igre. Njihove pesmi in gibi lahko vsebujejo globlje alegorične pomene, ki prispevajo k splošni simboliki tragedije.
8. Dih med prizori:Refren zagotavlja vmesne prizore, ponuja trenutke za razmislek in omogoča pripravo odra za naslednjo epizodo. Njihovi nastopi dajejo občinstvu čas, da predela prejšnje dogodke in se pripravi na tisto, kar sledi.
V bistvu zbor v grški tragediji služi kot sestavni del dramske izkušnje, ki prispeva k čustvenemu vplivu, moralnemu okviru in splošnemu pomenu predstave.