Dejavniki, ki so vplivali na gledališče v romantični dobi:
* Vzpon romantike: Romantizem je slavil čustva, domišljijo in posameznika. Ta duh je vplival na gledališče in se oddaljil od strogih neoklasičnih pravil razsvetljenstva. Predstave poudarjajo čustveno globino, zgodovinske in eksotične nastavitve ter raziskovanje človeškega stanja.
* Pojav novih dramatikov: V romantičnem obdobju je doživela porast pomembnih dramatikov, ki so sprejeli te teme:
* Victor Hugo: "Hernani" (1830) je izpodbijal neoklasična pravila, ki so privedla do "bitke pri Hernaniju".
* Friedrich Schiller: "Wilhelm Tell" (1804) je raziskal teme svobode in upora.
* Lord Byron: "Manfred" (1817) je uporabil gotske elemente in raziskal temno plat človeške narave.
* Razvoj nacionalne drame: Romantični dramatiki so se pogosto osredotočili na nacionalno zgodovino in mitologijo, kar povzroča edinstvene gledališke tradicije v državah, kot so Nemčija, Francija in Anglija.
* Vzpon melodrame: Melodramatične predstave so poudarjale senzacionalizem, pretirana čustva in jasne moralne konflikte, ki so privlačne za širše občinstvo.
* Razvoj realizma: Proti koncu romantične dobe se je začel zavzeti premik k realizmu, ki je poudarjal vsakdanje življenje in družbena vprašanja, ki so sčasoma utirali pot novemu gledališkemu gibanju.
Izzivi, s katerimi se sooča gledališče:
* Konkurenca iz opere in baleta: Te umetniške oblike so pridobivale priljubljenost v romantični dobi, kar je odvzelo občinstvo stran od tradicionalnega gledališča.
* Vzpon romana: Roman se je pojavil kot močan medij za pripovedovanje, ki je tekmoval z gledališčem za občinstvo.
* Družbene in politične spremembe: Porast industrializacije, urbanizacije in družbenih gibanj je vplival na razvoj gledališča, kar je vodilo do novih oblik in idej.
Na splošno je bila romantična doba obdobje pomembnih sprememb in evolucije za gledališče. To ni bil upad, temveč čas prilagajanja novim umetniškim trendom, družbenim spremembam in konkurenci iz drugih oblik zabave. Romantični duh je pustil trajen vpliv na gledališče in utiral pot realizmu in naturalizmu, ki sta se pojavila pozneje v 19. stoletju.