Poleg filozofov so gledališču nasprotovali tudi nekateri verski voditelji. Verjeli so, da gledališče odvrača od verskega čaščenja in da lahko vodi ljudi v greh. Nekateri verski voditelji so šli celo tako daleč, da so pozvali k zažigu gledališč in prepovedi igranja igralcev.
Kljub nasprotovanju je gledališče v stari Grčiji še naprej cvetelo. Priljubljenost gledališča je bila deloma posledica dejstva, da je ljudem nudilo obliko zabave in način, kako pobegniti od vsakodnevnih življenjskih stresov. Gledališče je ljudem dalo tudi možnost spoznavanja pomembnih družbenih in političnih vprašanj ter izražanja lastnih mnenj.