1. Umetniški namen:
- Grško gledališče: Grško gledališče si je pogosto prizadevalo navdihniti versko predanost, izobraževati občinstvo o moralnih vrednotah ter raziskovati človeško naravo in univerzalne teme.
- Shakespearsko gledališče: Shakespearsko gledališče se je osredotočalo na zabavo in pripovedovanje zgodb, tkalo zapletene zaplete, like in teme, da bi vzbudilo čustvene odzive in ustvarilo občutek čudenja.
- Brechtovo gledališče: Brechtovo gledališče je imelo politični in didaktični namen. Njegov cilj je bil spodbuditi kritično razmišljanje, izzivati družbene norme in spodbuditi občinstvo k vprašanju in spreminjanju sveta.
2. Vključenost občinstva:
- Grško gledališče: Grške gledališke predstave so poskušale prenesti občinstvo v izmišljeni svet predstave s pomočjo iluzije in čustvene manipulacije.
- Shakespearsko gledališče: Shakespearsko gledališče si je prizadevalo tudi potopiti občinstvo v zgodbo in vzbuditi močan čustveni odziv.
- Brechtovsko gledališče: Brecht se je namerno izogibal ustvarjanju iluzij. S strategijami, kot so neposreden nagovor občinstva, fragmentirani prizori in metagledališki elementi, je občinstvo zavestno ozaveščal o umetelnosti gledališča in ga spodbujal h kritičnemu preučevanju sporočila predstave.
3. Struktura in oblika:
- Grško gledališče: Grške igre so pogosto sledile določeni strukturi s prologom, epizodami, vrhuncem in razrešitvijo.
- Shakespearsko gledališče: Shakespearove igre so pokazale strukturno raznolikost, z mešanico komičnih in tragičnih elementov ter strukturo petih dejanj, ki je omogočala zapleten razvoj zapleta.
- Brechtovo gledališče: Brecht je razvil nelinearni, epizodni slog pripovedovanja zgodb. Prekinil je tradicionalne dramske konvencije z uporabo tehnik, kot so montaža, bliskavice in prekinitve, da bi razbil pripoved in spodbudil kritično analizo.
4. Značilnosti:
- Grško gledališče: Grški liki so pogosto simbolizirali univerzalne lastnosti in moralne vrednote, predstavljali so širša družbena vprašanja in delovali kot glasniki dramatikovih idej.
- Shakespearsko gledališče: Shakespeare je ustvaril dobro zaokrožene in kompleksne like ter raziskoval njihovo psihološko globino, motivacijo in interakcije.
- Brechtovo gledališče: Brechtovi liki so bili pogosto arhetipi ali karikature, ki so predstavljali družbene arhetipe ali družbene razrede. Pogosto so bili distancirani in predstavljeni kot objekti opazovanja, kar je občinstvu omogočilo, da kritično preuči njihovo vedenje.
5. Jezik in slog:
- Grško gledališče: Grško gledališče je uporabljalo poetičen in vzvišen jezik, ki je uporabljal lirične verze za povečanje čustvenega vpliva in posredovanje simboličnih pomenov.
- Shakespearsko gledališče: Shakespearove drame izkazujejo mojstrstvo jezika z bogatimi podobami, zgovornimi govori in spretno igro besed.
- Brechtovo gledališče: Brecht je sprejel bolj neposreden, pogovoren in poučen slog jezika. Uporabil je 简洁, preproste dialoge in pesmi s preprostimi, ponavljajočimi se besedili, da bi jasno izrazil svoje ideje.