1. Starogrško gledališče (6. stoletje pr. n. št. - 3. stol. n. št.): Starogrško gledališče na splošno velja za rojstni kraj gledališča kot umetniške oblike. V mestih, kot sta Atene in Epidaurus, so bili zgrajeni amfiteatri z velikim odrom na prostem in polkrožnimi sedeži za občinstvo. Grška gledališča so bila uporabljena za dramske predstave, vključno s tragedijami in komedijami, in so imela osrednjo vlogo v grškem verskem in kulturnem življenju.
2. Rimsko gledališče (3. stoletje pr. n. št. - 4. stol. n. št.): Rimljani so sprejeli in razširili grško gledališko tradicijo. Rimska gledališča so bila običajno večja in bolj dovršeno okrašena kot grška gledališča. Pogosto so jih gradili v mestih po vsem Rimskem imperiju in so jih uporabljali za različne predstave, vključno z igrami, glasbo in gladiatorskimi tekmovanji.
3. Srednjeveško gledališče (5. stoletje - 15. stoletje): V srednjem veku je gledališče dobilo bolj verski značaj. Misterijske igre, čudežne igre in moralne igre so uprizarjali v cerkvah, na javnih trgih in v cehovskih dvoranah. Te igre so pogosto dramatizirale svetopisemske zgodbe ali poučevale moralne nauke.
4. Renesančno gledališče (14. stoletje - 17. stoletje): V renesančnem obdobju se je obudilo zanimanje za klasično grško in rimsko gledališče. Gledališke skupine so začele uprizarjati posvetne igre, v mestih, kot sta London in Pariz, pa so bile zgrajene stalne gledališke zgradbe. Dela dramatikov, kot sta William Shakespeare in Christopher Marlowe, so zaznamovala začetek sodobnega gledališča.
5. Gledališče 18. stoletja: 18. stoletje je prineslo porast priljubljenosti opere in operne hiše so bile zgrajene v večjih mestih po Evropi. Poleg tega so se pojavile nove oblike gledališča, kot sta vodvilj in pantomima.
6. Gledališče 19. stoletja: 19. stoletje je bilo čas pomembnih sprememb in eksperimentiranja v gledališču. Realizem je postal prevladujoč slog, dramatiki, kot sta Henrik Ibsen in Anton Čehov, so v svojih delih raziskovali socialne in psihološke teme. V tem obdobju so postale priljubljene tudi nove gledališke oblike, kot je glasbeno gledališče.
7. Gledališče 20. stoletja: V 20. stoletju so se nadaljevali različni gledališki slogi in gibanja, kot so modernizem, ekspresionizem in absurdizem. Dramatiki, kot so Samuel Beckett, Bertolt Brecht in Tennessee Williams, so izzvali tradicionalne gledališke konvencije in premaknili meje dramskega pripovedovanja zgodb.
8. Sodobno gledališče: Sodobno gledališče zajema široko paleto stilov, od mainstream komercialnih produkcij do eksperimentalnega obrobnega gledališča. Gledališča se še naprej prilagajajo in razvijajo, vključujejo nove tehnologije in raziskujejo različne oblike izražanja.