Akustika: Polkrožna oblika grških gledališč je omogočala odlično akustiko. Oblika je pripomogla k ojačanju in porazdelitvi zvoka glasov igralcev po celotnem gledališču, kar je zagotovilo, da je občinstvo jasno slišalo tudi z najbolj oddaljenih sedežev.
Vidnost: Polkrožna zasnova je poskrbela tudi za dobro vidljivost za občinstvo. Oder je bil postavljen v sredino polkroga, sedeži pa so bili razporejeni v naraščajočem vrstnem redu od odra, kar je vsem omogočilo jasen pogled na predstavo.
Intimnost: Polkrožna oblika je ustvarila občutek intimnosti med igralci in občinstvom. Bližina občinstva odru je omogočila bolj osebno in angažirano gledališko izkušnjo.
Arhitekturni vidiki: Na polkrožno zasnovo so vplivali tudi arhitekturni premisleki. Stari Grki so bili izurjeni gradbeniki in inženirji in so razumeli konstrukcijske prednosti polkrožne oblike. Ta oblika je zagotovila stabilnost in trdnost, zaradi česar so gledališča bolj odporna na zrušitve in poškodbe.
Tradicija in simbolizem: Grška gledališča so se zgledovala po verskih obredih in obredih, ki so se pogosto odvijali v krožnih ali polkrožnih prostorih. Polkrog je simboliziral tudi enotnost skupnosti in skupno izkušnjo gledališke predstave.