1. Želo:Škorpijoni imajo na konici repa strupeno želo. Ko so ogroženi, lahko hitro dvignejo rep nad telo in zadajo boleč pič. Strup vsebuje nevrotoksine, ki lahko povzročijo lokalno bolečino, oteklino in v hujših primerih celo smrt.
2. Klešče:Škorpijoni imajo tudi par močnih klešč na sprednjem delu telesa. Te klešče se uporabljajo za lovljenje in imobilizacijo plena ter za obrambo. Klešče lahko povzročijo boleč uščip, nekatere vrste škorpijonov pa imajo klešče prilagojene za stiskanje ali prijemanje.
3. Eksoskelet:Trden eksoskelet škorpijona zagotavlja zaščito pred fizičnimi poškodbami. Deluje kot ovira, zaradi česar plenilci težko prodrejo in dosežejo mehka tkiva v notranjosti.
4. Fluorescenca:Nekatere vrste škorpijonov imajo edinstven obrambni mehanizem, znan kot fluorescenca. Ko so izpostavljene ultravijolični (UV) svetlobi, nekatere kemikalije v eksoskeletu škorpijona žarijo ali fluorescirajo. Ta fluorescenca lahko služi kot opozorilni signal plenilcem ali kot sredstvo komunikacije med škorpijoni.
5. Vedenje kopanje:veliko vrst škorpijonov je fosorialnih, kar pomeni, da preživijo velik del svojega časa kopanje pod zemljo. To vedenje jim omogoča, da poiščejo zavetje in zaščito pred plenilci, ekstremnimi temperaturami in dehidracijo.
6. Kamuflaža in Crypsis:Nekatere vrste škorpijonov so razvile specializirane maskirne prilagoditve, ki jim pomagajo, da se zlijejo z okoljem. Lahko imajo barvo in teksturo telesa, ki se ujemajo z okolico, zaradi česar jih plenilci težko opazijo.
S kombinacijo teh obrambnih mehanizmov so se škorpijoni prilagodili preživetju v različnih habitatih in se branijo pred morebitnimi grožnjami.