1. Korupcija in skušnjava :Verjame se, da hudič skuša posameznike zapeljati v grešno ali nemoralno vedenje, pri čemer uporablja zvijačnost, prevaro in posvetne užitke, da bi ljudi zapeljal od Boga in njihovega pravega namena.
2. Sejanje razdora :Hudič je pogosto prikazan kot zvit manipulator, ki seje seme dvoma, nezaupanja in delitev med ljudi, da bi prekinil enotnost in harmonijo v skupnostih in odnosih.
3. Vodenje v propad :Hudičev končni cilj naj bi bil propad človeštva. Z izkoriščanjem človeških slabosti in spodbujanjem duhovnega upora proti Bogu skuša hudič posameznike in družbe popeljati v moralni razpad, duhovno slepoto in navsezadnje v pogubo.
4. Obtožba :V nekaterih verskih tradicijah je hudič prikazan kot tožnik, ki stoji pred Bogom, obtožuje človeške duše, poudarja njihove napake in grehe ter išče njihovo obsodbo.
5. Preizkušanje vere :V nekaterih zgodbah in prilikah je videti hudiča, kako preizkuša vero in odločenost posameznikov ter jih izziva, da kljub težavam in skušnjavam ostanejo neomajni v svoji predanosti Bogu.
6. Upor :Hudičeva narava je pogosto opisana kot uporniška in antagonistična do Boga in nebeške oblasti, zaradi česar se upira Božjim načrtom in poskuša preprečiti njegove namene.
7. Nadzor in prevlada :Hudič skuša izvajati nadzor nad posamezniki, vplivati na njihove misli, dejanja in odločitve, s čimer jih drži pod svojim vplivom in stran od Božjega vodstva.
8. Oviranje Božjega dela :Na hudiča se gleda kot na dejavnega posega v Božje načrte, ki onemogoča njegova prizadevanja za rešitev in odrešitev človeštva.
Pomembno je omeniti, da se lahko posebnosti hudičevih dejanj, motivacije in ciljev razlikujejo glede na različne verske tradicije in sisteme prepričanj. Zgoraj omenjene točke predstavljajo skupne teme in atribute, ki so pogosto povezani s hudičem v različnih verskih okvirih.