* Kralj Jakob: James je sprva skeptičen do obstoja čarovnic, vendar ga sčasoma prepričajo dokazi, ki so jih predstavile same čarovnice. Postane obseden z lovljenjem in kaznovanjem čarovnic in o njih celo napiše knjigo z naslovom "Daemonologie".
* Macbeth: Macbeth je sprva zavračal čarovniške prerokbe, vendar jim je sčasoma začel verjeti. Njihove napovedi ga ženejo k umoru in izdaji, na koncu pa se spusti v norost in samouničenje.
* Lady Macbeth: Lady Macbeth je sprva bolj skeptična do čarovnic kot njen mož, vendar jo sčasoma prepričajo njegovi argumenti. Postane prav tako neusmiljena in ambiciozna kot Macbeth, na koncu pa jo obnori njena krivda.
* Drugi znaki: Drugi liki v igri se na splošno bojijo čarovnic in verjamejo, da so zlobne. Druge hitro obtožijo čarovništva in so pripravljeni sodelovati pri preganjanju čarovnic.
Učinki na predvajanje
Različni odzivi na čarovnice v predstavi pomembno vplivajo na celoten zaplet in teme.
* Čarovničine prerokbe sprožijo tragične dogodke predstave. Macbethovo ambicioznost podžigajo čarovniške napovedi, da bo postal kralj, želja po oblasti pa ga vodi v strašne zločine.
* Strah pred čarovnicami ustvarja vzdušje paranoje in suma v predstavi. Liki nenehno iščejo znake čarovništva in hitro obtožijo druge, da so čarovniki. To vzdušje strahu in nezaupanja prispeva k tragičnemu koncu predstave.
* Preganjanje čarovnic je odraz resničnega lova na čarovnice, ki je v tistem času potekal v Evropi. Predstava prikazuje nevarnost vraževerja in nestrpnosti ter svari pred posledicami, če dovolimo strahu, da nadzoruje naša dejanja.
Skratka, različne reakcije na čarovnice v "Macbethu" pomembno vplivajo na zaplet, teme in celotno vzdušje predstave. Raziskovanje čarovništva v predstavi odseva resnični lov na čarovnice, ki se je takrat odvijal v Evropi, in služi kot svarilo pred nevarnostmi vraževerja in nestrpnosti.