1. Osebna tragedija in bolečina :Jigsaw je sam trpel zaradi življenjsko nevarnega zdravstvenega stanja in je trpel hude fizične bolečine. Razvil je pesimističen pogled na svet, saj je verjel, da ljudje zares razumejo vrednost življenja šele, ko doživijo izjemno trpljenje. Svoja dejanja vidi kot sredstvo, s katerim posameznike prisili, da se soočijo z lastno smrtnostjo in naredijo pomembne spremembe.
2. Moralna filozofija in presoja :Jigsaw se ima za sodnika človeške narave in morale. Načrtuje dovršene pasti in scenarije, da preizkusi voljo, pogum in integriteto svojih žrtev. V njegovem izkrivljenem pogledu na svet te pasti služijo kot simbolične lekcije, ki posameznike izzivajo, da se soočijo s svojimi preteklimi dejanji in se popravijo, preden umrejo.
3. Želja po nadzoru :Jigsaw čuti moč pri manipuliranju in nadzorovanju življenj drugih. Skrbno prireja svoje pasti in igre, da zagotovi svojim žrtvam možnost preživetja, če se izkažejo vredne. Ta občutek nadzora mu daje izkrivljen občutek namena in večvrednosti nad tistimi, ki jih cilja.
4. Zapuščina in vpliv :Jigsawova želja po vplivu presega njegovo lastno življenje. Svojim žrtvam in oblastem pušča posnetke in sporočila, v katerih podrobno opisuje svoje filozofije in utemeljitve svojih dejanj. Svoje poglede želi vtisniti v družbo, v upanju, da bodo drugi nadaljevali njegovo »zapuščino« in sprejeli njegove metode za soočanje s samozadovoljnostjo in apatijo.
5. Psihološka manipulacija :Jigsaw uporablja psihološke tehnike za zlom duševnih in čustvenih obramb svojih žrtev. Uporablja strah, krivdo in grožnjo neizbežne smrti, da potisne posameznike čez njihove meje in zabriše mejo med življenjem in smrtjo.
Pomembno je omeniti, da so Jigsawova dejanja v filmih prikazana kot globoko vznemirjena in nedvoumno zlobna. Njegove metode niso nikoli podprte ali upravičene in služi kot svarilo, ki predstavlja nevarnosti ekstremizma, moralnega absolutizma in zlorabe moči.