1. Reka Stiks:
* Opis: Reka Stiks je velika, motna in srhljivo mrzla reka. Njegove vode so opisane kot črne in vrtinčaste, odsevajo temo in obup podzemlja. Zrak nad reko je težek od moteče megle, ki zakriva sonce in ustvarja občutek večnega mraka. Reka je tudi dom brodarja Charona, mračne figure, ki čez reko prevaža duše mrtvih.
* Pomen: Reka Stiks predstavlja prehod med življenjem in smrtjo, prag, ki ga je treba prestopiti, da bi dosegli podzemlje. Njen hlad in mračnost simbolizirata dokončnost smrti in ločenost od sveta živih.
2. Polja Asfodela:
* Opis: Polja Asphodela so prostrano, sivo prostranstvo pustih planjav, zavitih v gosto sivo meglo. Pokrajina je monotona in brezbarvna, kar odseva dolgočasen, brez dogodkov poln obstoj večine duš v podzemlju. Zrak je gost od vonja po razpadu in zvok žalostnega vetra nenehno piha čez polja. Polja poseljuje tudi množica duhov, ki so vsi oblečeni v sivo in so videti izgubljeni in zapuščeni.
* Pomen: Polja Asfodela predstavljajo usodo navadnih smrtnikov po smrti – nevtralen obstoj brez veselja in bolečine, življenje brez smisla. Ta postavitev poudarja monotonost in praznino, ki čaka tiste, ki so živeli povprečno življenje.
3. Tartar:
* Opis: Tartar je najgloblji in najstrašnejši del podzemlja, mesto, rezervirano za najhujše zločince in pošasti. To je temen in zatirajoč kraj, kjer je zrak gost od smradu po žveplu in jokov prekletih. Pokrajina je kaotična mešanica ognja in lave, nazobčanih skal in neskončnih brezen. Edina svetloba izvira iz utripajočih plamenov in občasnih bliskov strele. Zrak je napolnjen z nenehnim ropotom in ropotom, kot da zemlja sama ječi pod težo svojih grehov.
* Pomen: Tartar predstavlja najvišjo kazen za zlo in hudobijo. Njegove ognjene muke in neskončna tema simbolizirajo večno trpljenje in obup, ki čaka tiste, ki so zagrešili neizrekljive zločine. Ta postavitev poudarja posledice zla in strašno ceno, ki jo je treba plačati za napačno ravnanje.
Ta tri okolja znotraj podzemlja nudijo večplasten prikaz smrti in njenih posledic, ki odražajo grško mitologijo, ki jih je navdihnila. Vsako okolje ponuja drugačen pogled na posmrtno življenje, ki razkriva tako končno praznino običajnega obstoja kot grozljive globine večnega prekletstva.