V epski pesmi Beowulf je načelo "pokaži, ne povej" veliko uporabljeno, da oživi zgodbo in ustvari živo in nepozabno izkušnjo za bralca. Tukaj je nekaj primerov, kako se to načelo uporablja v Beowulfu:
- Opisni jezik :Pesem uporablja bogat opisni jezik za slikanje živih slik likov, okolij in dogodkov. Ko na primer opisuje pošast Grendel, pesem uporablja podobe in metafore, da ustvari občutek strahu in groze:
> »Z močvirja, z dna
Iz meglenih barij je prišel Grendel,
Ki je strašil po pustih barjakih,
Močvirja in gore,
Dom pošasti."
- Akcija :Pesem se močno zanaša tudi na akcijo za posredovanje informacij in napredovanje zapleta. Namesto da bi preprosto izjavil, da je Beowulf močan bojevnik, ga pesem prikazuje v akciji, v boju proti Grendlu in zmaju, ki s svojimi dejanji dokazuje svoj pogum in moč.
- Dialog :Dialog je še en učinkovit način »pokaži, ne povej« v literaturi. Beowulf uporablja dialog za razkrivanje motivacije in odnosov likov ter za zagotavljanje pomembnih informacij o zgodbi. Na primer, pogovor med Beowulfom in kraljem Hrothgarjem pred bitko z Grendlom razkriva kraljevo stisko in Beowulfovo odločenost, da pomaga.
Na splošno se načelo "pokaži, ne povej" učinkovito uporablja v celotnem epu Beowulf, da se ustvari bolj privlačna in poglobljena izkušnja za bralca, ki oživi like, nastavitve in dogodke na živahen in nepozaben način.