* Situacijska ironija: To je morda najbolj razširjena vrsta. Celotna knjiga temelji na tem:
* Zanašanje bogov na Percyja: Kljub svoji ogromni moči potrebujejo olimpijski bogovi Percyja, da premagajo Kronosa. Prerokba izrecno navaja, da lahko samo otrok velike trojice premaga Kronosa, kar dokazuje, kako se mogočni bogovi zanašajo na na videz običajnega najstnika.
* Lukova izdaja: Luke, Percyjev prijatelj in mentor, se izkaže za glavnega negativca, Kronosovega prvaka. Ta nepričakovana izdaja ustvari pretresljiv in tragičen preobrat.
* Ranljivost taborišča mešane krvi: Svetišče polbogov, Camp Half-Blood, je pod stalnim napadom Titanov. To je ironično glede na to, da je mišljeno kot varno zatočišče.
* Dramatična ironija: To se zgodi, ko občinstvo ve nekaj, kar liki ne vedo.
* Percyjevo poreklo: Bralec ve, da je Percy Pozejdonov sin, veliko preden izve to resnico. To ustvarja napetost in pričakovanje, medtem ko se Percy trudi razumeti svojo identiteto.
* Lukova usoda: Bralec se zaveda Lukove končne usode, njegove žrtve, da bi rešil Annabeth, čeprav Luke sam ne ve, da bo to njegov konec.
* Besedna ironija: Ta oblika je manj izrazita, a še vedno prisotna:
* Percyjeve "moči": Percyjeve "moči" so pogosto opisane kot slabosti, kot sta njegova disleksija in ADHD. To je ironično, ker so te "slabosti" pravzaprav njegove prednosti kot polboga.
* Obljube bogov: Bogovi pogosto dajejo obljube, ki jih ne morejo ali ne držijo, kar ustvarja občutek ironije.
Na splošno uporaba ironije v Zadnjem olimpijcu izboljša pripoved z dodajanjem napetosti, humorja in občutka kompleksnosti likom in njihovim odnosom. Poudarja teme usode, moči in človeškega stanja ter dodaja globino epski bitki proti Titanom.