Svet je velik in skrivnosten prostor, še posebej, če ga gledamo skozi oči otroka. Vse je novo in vznemirljivo, obstaja pa neskončno možnosti za avanturo in odkrivanje.
Spomnim se, da sem kot otrok ure in ure raziskoval svojo sosesko. Vsak dan bi našel nove stvari, ki jih še nikoli nisem videl. V parku je bilo neko drevo, na katerega sem rad plezal in ure in ure sem sedel na njegovih vejah in gledal svet pod seboj. Predstavljal bi si, da sem ptica, ki leti po zraku, ali superjunak, ki rešuje dan.
Otroci imajo naraven čut za čudenje in radovednost ter vidijo svet na način, ki se odraslim pogosto zdi samoumeven. Opazijo lepoto ene same rože ali veselje ob pljusku dežne kaplje. Ne bojijo se postavljati vprašanj in so vedno željni učenja.
Na žalost ta nedolžnost pogosto zbledi, ko odraščamo. Postanemo bolj cinični in utrujeni in začnemo izgubljati občutek za čudenje. Ampak mislim, da je pomembno, da poskušamo obdržati ta otroški občutek nedolžnosti, tudi ko postanemo odrasli. To je ključ do ohranjanja svežega in pozitivnega pogleda na življenje.